Dvojchka

»Neprekosljiva avtorjeva domišljija tudi v tej knjigi povzroči, da nas zgodba dobesedno posrka vase.« >>>

- Helena Imperl

»Svojevrstno in izvirno besedilo, ki poleg realne pripovedi o najstniških prvih zaljubljenostih in njihovih uporniških zarotah proti »neumnemu svetu odraslih« vključuje še zasuk v detektivsko povest in paralelno pustolovsko in magično sanjsko zgodbo iz Mehike.« >>>

- Lev Detela, književnik

»Novi mladinski roman Dvojčka izpod peresa že uveljavljenega avtorja Iztoka Vrhovca prinaša svetovljansko zgodbo, ki se začne v Srednji Ameriki, nadaljuje v Sloveniji, na koncu pa se izkaže, da se naša prejšnja življenja prepletajo s sedanjim in da smo mešanica sanjarij, domišljije in resničnosti.« >>>

- Bogdan Novak, pisatelj

»Odlično mladinsko delo.« >>>

- Nika Maj, pisateljica

»Napeto branje, ki ga ne moreš več izpustiti, ko ga pričneš, zato resno opozorilo – ne začenjajte knjige brati zvečer! To je knjiga, ki se bralca dotakne in ga začara.« >>>

- Maja Črepinšek, revija Moj malček

»Odlično branje za najstnike in mladino, brez starostnih omejitev navzgor.« >>>

- Sonja Princ, knjižničarka

»Želim, da bi čim več mladih prebralo to knjigo. To bi bil tudi enkraten film (ali pa nadaljevanka), ampak to je že druga zgodba.« >>>

- Alenka Škvarč, prof.

»Dobrodošlo branje tudi za starše in strokovne delavce v šolstvu.« >>>

- Alenka Čurin Janžekovič, prof.

»Dvojčka je kompleksen in vsebinsko raznolik mladinski roman, pri čemer obsežnost avtorju dopušča, da razvije vse elemente. Pri tem se mu pozna kilometrina, saj je jezik tekoč in pristen, kljub dolžini se ne zaplete v dolgovezenje in besedilo je prečiščeno. Lepo so razviti tudi podporni liki, zlasti detektiv Rihard, za kogar se sprva zdi, da bo le značajska karikatura, a doživi fin osebnostni razvoj.«

Iztok Vrhovec je v zadnjih letih obogatil slovensko mladinsko književnost s številnimi izvirnimi besedili. Poleg različnih kratkih zgodb in romana Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi so mlade pa tudi starejše bralce med drugim pritegnile njegove prikupne in človeško privlačne prozne nadaljevanke o dogodivščinah in življenjskih preizkušnjah mladega Svita (Svitove neverjetne počitnice, Svitova nočna potepanja, Tajno društvo Č. A. S. T. ).

V svoje tekste za otroke in mladino vpleta Vrhovec, ki je tudi avtor pripovednih in pesniških del za odrasle, številne elemente s področja novih odkritij v znanosti in tehniki. Kritično ocenjuje in vrednoti številne spremembe na področju tehnologije, gospodarstva in družbe. Na spreten način razbija pri nekaterih mladinskih avtorjih preveč očitno enodimenzionalnost literarnega sporočila. Neprisiljeno povezuje resničnost, v katero so vpeti njegovi mladi pa tudi starejši junaki, s fantastičnimi plastmi stvarnosti in nadstvarnosti. Njegova literarna besedila so večsmerna, antiavtoritativna, a vseeno konstruktivna in humana.

V novem romanu Dvojčka se je Vrhovec posvetil posebno aktualni pa tudi težavni temi odraščajočih mladoletnikov. Petnajst let stara enojajčna dvojčka Tim in Tin sta si po značaju vse prej kot enaka. Mirni in konstruktivni Tim se zaljubi v sošolko Sanjo. Njegov brat Tin opazuje bratovo harmonično prvo ljubezen z bolno ljubosumnostjo. Njegovo egoistično razpoloženje se stopnjuje od dne do dne in se postopoma razraste do kriminalnih dejanj.

Pisatelj bralca zelo hitro zaplete v vrtinec najrazličnejših čustev in stanj, tako značilnih za proti konvencionalnemu svetu upirajoče se pubertetništvo. S subtilnim posluhom za razpoloženja svojih protagonistov razprede Vrhovec pred presenečenim bralcem napeto pripoved o Tinovem posegu v bratovo življenje, ki zelo hitro dozori v odlično napisano kriminalko.

Vrhovec pripoveduje trdo zgodbo o negativno razpoloženem glavnem protagonistu Tinu, ki v Ljubljani zanemari šolski pouk in učenje. V Beljaku ukrade v trgovini na predrzen, a tudi premišljen način komplet devetih kamer z dodatnimi drobnimi mikrofoni za snemanje zvoka in te naprave v Ljubljani namesti v sobo, v kateri se njegov brat srečuje s svojo prijateljico. Razgibano dogajanje razpne pisatelj v vznemirljiv kontekst in poveže z natančnim opisom tehničnih detajlov, ki so pravi mali priročnik za nadzor tujih oseb, pa tudi opozorilo pred nedovoljenimi posegi v zasebno življenje posameznikov.

Tinova negativna dejanja vedno bolj drsijo na območja uličnega nasilja in mladinskega prestopništva, saj se Vrhovčev ljubosumni dvojček priključi mladoletnikom, ki kradejo in ropajo po ljubljanskih ulicah. Ni čudno, da mora sedaj vstopiti v zgodbo tudi policija. Njen predstavnik je smešni kriminalist Rihard, ki s svojim pomočnikom poskrbi za to, da se primer zelo dolgo pravilno ne razreši.

Vendar je Vrhovčev novi roman precej več kot humorna detektivka. Njegovo jedro je namreč magično in korenini v skrivnostni paralelni zgodbi, ki se dogaja v Mehiki. Življenjska nesreča, v katero se je zapletel mladoletni Tin, izhaja namreč iz temin nekega drugega časa in prostora, ko je podivjana soldateska mehiškega diktatorja Porfiria Díaza ubila uporniškega očeta neke mlade deklice. To je posvojila slovenska družina, ki se je iz Mehike ponovno preselila v Slovenijo, kjer je deklica dorasla in postala porodniška babica. Pomagala je tudi pri porodu glavnih junakov našega romana, dvojčkov Tima in Tina.

Po čudnem navzkrižju usode se s pomočjo že dvaindevetdesetletne babice Ofelije izkaže, da sta Tim in Tin že enkrat prej živela v Mehiki, kjer je bil Tin revolucionarni upornik proti Díazu, ki je iz ljubosumja ubil svojo ženo – sedanjega dvojčka Tima. Oba glavna protagonista Vrhovčevega romana se zato znajdeta v Mehiki, kjer mora Tin prestati težavno iniciacijsko prečiščevalno potovanje, ki ga potisne globoko v svet starih indijanskih magičnih izročil, verovanj in legend. Tinovo ritualno soočanje z davnimi predniki v svoji duši poveže avtor z zanimivo oblikovano zunanjo pustolovsko zgodbo sredi mogočne narave. V razponu ostrih duhovnih soočanj, motenj in spoznanj bi Tin proti koncu svojega mehiškega popotovanja s kamnom skoraj ubil svojega brata – kot nekoč prej svetopisemski Kajn Abla, vendar je usoda blagohotna in se grozno blodno dejanje ne posreči.

Oba dvojčka se srečno vrneta v Slovenijo. Tin se mora za svoja dejanja zagovarjati pred sodiščem, ki ga – ker se je medtem pokesal – obsodi le na pogojno kazen. Kot v lepi pravljici se vse dobro konča. Tim odpusti bratu njegove hudobije in nesramnosti in se ponovno poveže z ljubljeno Sanjo, toda tudi Tinu se približa življenjska sreča v podobi prijateljice Tine.

Iztok Vrhovec je svoj novi obširni mladinski pripovedni tekst spretno dopolnil s številnimi vložki, v katerih med drugim na prijeten način opozarja na nujno potrebno skrb za ogroženo naravo. V ospredju dogajanja so vedno znova tudi šibki, socialno zanemarjeni mladoletniki, ki so se znašli na stranskih tirih in bi jim družba morala nuditi potrebno pomoč in možnost resocializacije. Mlademu pa tudi starejšemu bralcu, ki se rad vrača v spominih v mladost, bo Vrhovčev novi roman poleg zanimive in dramatično razvejene vsebine napotil tudi do spoznanja, da moramo živeti in delovati odgovorno in pošteno.

Nekateri junaki našega romana najdejo srečo v novih življenjskih odločitvah in spremembah. Smešni policist Rihard, ki zaradi neuspehov v poklicnem življenju dobi živčni zlom, postane navdušen vrtnar in cvetličar. Pri tem je pomembna avtorjeva nevsiljivo podana pedagoška sugestija, ki opozarja na potrebno nujnost spraševanja vesti in humanega odnosa do človeka in do družbe – kljub istočasnemu kritičnemu odporu do negativnih pojavov.

Vrhovčev roman Dvojčka je napisan v zanimivem, gladko tekočem jeziku. Svojevrstno in izvirno besedilo, ki poleg realne pripovedi o najstniških prvih zaljubljenostih in njihovih uporniških zarotah proti »neumnemu svetu odraslih« vključuje še zasuk v detektivsko povest in paralelno pustolovsko in magično sanjsko zgodbo iz Mehike, sicer ne ponuja dokončnih receptov za odpravo nedonošenosti, napak in krivic. Vendar krepi čut za posameznikovo odgovornost do lastnih dejanj in vzpodbuja življenjski pogum z optimistično vero v moč dobrega, lepega in pravičnega. Vse to še posebej potrebujejo v samostojno življenje vedno bolj vstopajoči pubertetniki, katerih zgodbe so v ospredju nove Vrhovčeve besedne umetnine.

Neprekosljiva avtorjeva domišljija tudi v tej knjigi povzroči, da nas zgodba dobesedno posrka vase. Skupaj z junaki se zavrtinčimo v prepletu mistike in resničnosti. Do konca ne vemo, kje bomo pristali, ko bo vrtinec izzvenel. Iz umirjene družinske soseske potujemo preko temačnih kotičkov glavnega mesta, do daljnih krajev in napeto sledimo odvijanju klobčiča prepletenih usod. Sta brata dvojčka le fizično enojajčna dvojčka ali sta tudi duši dvojčici?

Ko se napetost poleže, se ne moremo upreti razmišljanju o smislu lastnega življenja in življenja ljudi, ki so z nami povezani. Kot da se nam odprejo oči in zagledamo nesmisel potrošniške družbe, ki nas odtujuje – od drugih in od nas samih. Menim, da bi bila zgodba odlična podlaga za filmsko uspešnico ali nadaljevanko.

Novi mladinski roman Dvojčka izpod peresa že uveljavljenega avtorja Iztoka Vrhovca prinaša svetovljansko zgodbo, ki se začne v Srednji Ameriki, nadaljuje v Sloveniji, na koncu pa se izkaže, da se naša prejšnja življenja prepletajo s sedanjim in da smo mešanica sanjarij, domišljije in resničnosti. Preteklost nas vedno dohiti.

Kaj pa resnica? Hm, knjigo v roke, mladi bralec, kar sam poišči svoj odgovor na straneh te napete zgodbe. V njej boš zagotovo našel tudi kakšno resnico iz svojega življenja in svoje fantazije.

Zanimivo, privlačno, drugačno branje mladinskega romana Dvojčka. Na svoj način razrešuje vprašanja o nas samih – kdo smo, kakšni smo bili, od kod prihajamo, kaj nas še čaka v prihodnosti. Poseže na področje moralnih vrednot, zakaj jih moramo spoštovati, nakazuje odgovore. Spregovori o družini in pomenu plemenitih medčloveških odnosov. Odlično branje za najstnike in mladino, brez starostnih omejitev navzgor.

Avtorju moram čestitati za tako obsežno in hkrati jedrnato delo. Zelo sem uživala ob branju, zgodba je vseskozi napeta in zanimiva, pisatelj je moral dosti področij verjetno podrobno naštudirati. Na sredi me je že skrbelo, ali se bo Tin sploh kdaj rešil iz te godlje in kako. Želim, da bi čim več mladih prebralo to knjigo, če jo bodo le dobili v roke. To bi bil tudi enkraten film (ali pa nadaljevanka), ampak to je že druga zgodba.

I. Vrhovec te v tekoči zgodbi, ki je ravno prav napeta in zanimiva, da jo lahko prebereš na dušek, popelje v svet mladostništva, ki se začne spoprijemati s prvimi pravimi življenjskimi izkušnjami in preizkušnjami. Ljubosumje, ki ga sicer lahko imamo za zelo »nedolžno« čustvo, se v tem romanu izkaže, kot pravo obsedno ali že bolezensko stanje, ki je značilno za odrasle. To je stanje, ki te popolnoma okupira in ti ne da dihati, ker ves čas načrtuješ maščevanje. Iz romana veje tudi duh družine in šole, ki ne zaznava sprememb na mladostnikih in tako tudi ne zmore pravočasno pomagati, svetovati, reagirati.

Roman ni samo napeta zgodba za mladostnike, ampak je predvsem dobrodošlo branje tudi za starše in strokovne delavce v šolstvu.

Knjiga Dvojčka se začne kot vznemirljiva mladinska kriminalka, prepolna iskrivih in originalnih mladostniških domislic, intrig in zapletov. Napeti osrednji zgodbi pritajeno sledi niz sanjskih podob, nerazložljivih občutij in notranjih napetosti glavnega junaka, ki so videti, kot bi prihajale iz časa in prostora, v katerih ni živel. Meje med njegovim resničnim življenjem in nejasnimi prividi, v katerih spremlja sebe v podobi mehiškega revolucionarja, postajajo vse bolj zabrisane, dokler energija nezavednega dokončno ne izbruhne na plano in pomete še z zadnjimi ostanki omejujoče racionalnosti. Pripoved seže v območje psihičnega in duhovnega, od koder tudi sicer izvirajo vse najvrednejše človekove umetniške stvaritve, zato se po iztrganju iz pogubnih krempljev razuma gosti raba arhetipov, kar dokazuje, da je avtor med pisanjem našel stik z navdihujočimi globinami kolektivne preteklosti v sebi: zemeljska mati (stara modra žena, divja ženska, »čarovnica«), »temni« moški, modri starec, junak na poti k iskanju resnice, kojot – simbol predrzne, neukročene, zvite, a tudi velikodušne divje narave, večno drevo, netopirji – demoni noči in čarobna gora … Ko se zgodba odpre globinam psihe, iz nje privre pravljično lepa resnica o iskanju smisla in pomena človeko-vega življenja. Tinovo popotovanje je iniciacija v zrelo obdobje, ko se človek sprijazni z dvojno naravo v sebi, sprejme svoj karmični dolg in spozna, da ga lahko odplača le z dobrim, vsako slabo dejanje pa ga neizogibno vrača na začetek, od koder vodi pot le skozi trpljenje, nezadovoljstvo, bolečino in kesanje. Iniciacija pa ne doleti samo fanta, temveč v srednjih letih nepričakovano preseneti še kriminalista, ki raziskuje nenavadno serijo Tinovih kriminalnih podvigov, kar zgodbi doda komičen, šegavo lahkoten ton. Odlično mladinsko delo, ki ima globoke korenine v prevečkrat pozabljeni, zanemarjeni in spregledani lepoti človekove psihe, je čudovito darilo in popotnica za odraščajočo mladino, katerih »naravnost« dandanes uničujoče duši k potrošništvu in plehkim vrednotam usmerjena družba. Samo želimo si lahko, da bo knjiga našla pot na knjižne police naših nadobudnih najstnikov – kajti zanje še ni prepozno, da bi jo razumeli in dojeli v vsej njeni očarljivi lepoti ter globoki sporočilnosti.

Osrednja figura mladinskega romana sta dvojčka Tin in Tim, spoznamo pa ju v tistem trenutku odraščanja, ko v njiju viharijo čustva in se na razpotju vsakdanjega življenja odloča, kam bo krenila njuna pot – bosta dobra človeka ali bosta komaj vredna besede človek?

V dvojčka razdvojen glavni junak avtorju Iztoku Vrhovcu omogoča širok nabor dogod-kov, bogato paleto notranjega dogajanja in zunanjih pripetljajev. Tin in Tim sta kot magneta, ki se močno privlačita in hkrati močno odbijata. Eden ljubi z močjo čiste mlade ljubezni, drugi sovraži z vso strupeno zagnanostjo kot stvarstvo starega sovraštva. Ljubezen in sovraštvo sta gonilo vse knjige, vseh drugih knjižnih oseb, pa tudi vseh vzporednih in glavnih dogodkov, sedanjih in preteklih. Prepletata se skozi čas, pretekli, sedanji in prihodnji – in skozi prostor – tu, v Sloveniji in na drugem koncu sveta, v Mehiki, kjer zgodba doživi vrhunec v magičnem iniciacijskem obredu starih indijanskih kultur.

Knjiga poraja bralcu mnogo vprašanj. Recimo, ali je vse, kar je bilo dobrega ali slabega, res minulo, ali pa še obstaja in še usmerja naša življenja? Bo usmerjalo tudi življenja tistih, ki se bodo šele rodili, kot verjamejo nekateri ljudje? Ali človek o svojih dejanjih odloča sam? Je duša večna in se znova rodi v drugem človeku? Je mogoče preusmeriti napačen potek dogodkov, popraviti stare grehe, izboljšati svet ali vsaj samega sebe? Koliko smo za svoja dejanja krivi in odgovorni sami?

Kdor meni, da ve nedvoumen odgovor na ta vprašanja, živi v zmoti. Morda pa cilj sploh ni v odgovoru, ampak v nenehnem zastavljanju podobnih vprašanj in v nenehnem iskanju odgovorov kot notranje, korekcijsko vodilo za pravo, človeka vredno ravnanje? Avtor knjige nam da upanje – če se boriš proti slabemu v sebi, marsikdaj kot po čudežu izgine slabo v drugem ...

Od kod pa je v mladem človeku, ki od rojstva ni izkusil nič slabega, sploh lahko toliko slabega, kot je v Tinu? Morda je odgovor v misli, da je dosti življenja že preteklo, preden smo se rodili. Spoznanje o vpetosti v svet, kakršnega si nismo izbrali, je gotovo eno tistih, ki obide vse mladostnike na poti odraščanja.

Roman se na trenutke bere kot magična pripoved, na trenutke pa kot večplasten, ezoteričen filozofski tekst, kot razmišljanje o dobrem in zlem, o ljubezni in odpuščanju, o smrti in življenju, o duši, o drugih stanjih zavesti, o naši notranji svobodi ... Nato se nenadoma prelevi v napeto kriminalko, paspet v najstniški ljubezenski roman, vseskozi pa dogajanje oživljajo duhoviti humorni vložki, ki razbremenijo dogajanje in bralcu omogočajo tudi umik v odmik. Navidezna kaotičnost dogodkov in oseb v knjigi se postopoma poveže v eno samo, bogato zgodbo. Celota deluje kot napeto branje, ki ga ne moreš več izpustiti, ko ga pričneš, zato resno opozorilo – ne začenjajte knjige brati zvečer! To je knjiga, ki se bralca dotakne in ga začara.

Iztok Vrhovec od leta 1995 objavlja prozo in poezijo v slovenskih literarnih revijah, v zadnjih letih tudi v tujih. Objavil je več kot 130 kratkih zgodb, pesmi in dramskih besedil. Pri bralcih in strokovni javnosti je doživel izjemen odziv mladinski roman Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi, po kateri je avtor napisal tudi dramsko igro, ki je bila prikazana v vseh večjih slovenskih gledališčih. Njegove kratke zgodbe so bile prvič predvajane na radiu leta 1996, nekaterim od njih lahko prisluhnete tudi v zvočni izdaji. Izdal je tudi tri glasbene CD-je in pesniško zbirko Prevare. Pri mladih bralcih so odličen odziv doživele tudi tri knjige o dečku Svitu: Tajno društvo Č. A. S. T., Svitove neverjetne počitnice in Svitova nočna potepanja.