Zgodba nas povabi v svet glavnega junaka – mladega znanstvenika Patrika, ki nas z ostro izraženim karakterjem zapelje, da mu sledimo skozi zapleten znanstveni poskus, katerega cilj je izum generatorja knjig. Ob nenavadni, mestoma komični, večplastni zgodbi se nam izrisujejo vprašanja o tehnološkem napredku in o univerzalnih moralnih vrednotah, med katerimi je, ob nepričakovanem koncu, najbolj subtilno predstavljena ljubezen.

Nataša Vrbančič Kopač se je z literarnim ustvarjanjem začela ukvarjati razmeroma pozno. Morda je njenim pisateljskim začetkom botrovalo prav sladko razočaranje ob spoznanju, da znanost, ki ji je do tedaj posvečala čas in energijo, opisuje le skrajno omejen in vase zaprt del sveta. Med zagnanim ukvarjanjem s fiziko do doktorata leta 1997 je objavila več znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, je soavtorica poglavja v znanstveni monografiji o tekočih kristalih, izdani pri založbi Taylor&Francis v Londonu, objavila pa je tudi več poljudno-znanstvenih in povsem poljudnih člankov v slovenskih revijah in dnevnem časopisju. Roman Generator knjig je njen knjižni prvenec – prvi del trilogije Skrivnost doline okamenelih zmajev. Generator knjig je zaključena celota in se lahko bere tudi kot samostojen roman, nadaljevanje pa pojasni nekatere navidez skrivnostne podrobnosti in osvetli njihov pravi pomen. Drugi del trilogije se dogaja v svetu, ki je tukaj in zdaj, le nekaj tisoč kilometrov stran, pa vendar povsem drugačen; in tretji del v svetu, ki ni tukaj in zdaj, a je presenetljivo podoben našemu svetu. Zmajev tempelj, drugi del trilogije, bo izšel jeseni 2007.

 Kaj pravijo o tej knjigi drugi:

 »Knjiga je nadvse dragocen prispevek človekovemu razumevanju današnjega sveta in položaja človeka v njem. Sporočilo knjige je naravnost odlično, saj v napetem in slogovno čistem jeziku na preprost način pričara kaotičnost vrednot. Na koncu pretresljive pripovedi izlušči 'ljubezen' - vrednoto smisla rojstva in smrti življenja.

Knjiga je primerno čtivo za vse generacije: razmišljujočo mladino, ki išče svojo pot v razumevanju sveta; srednjo generacijo, ki svojo energijo osredotoča v razcvet blaginje svoje družine; za starejše, ki se trudijo, da bi svojim letom dodali 'življenje' in tako osmislili svoje poslanstvo 'Biti Tu'.« Knjiga bi lahko upravičeno nosila naslov Dotik srca.«

- Frida Končan, profesorica sociologije

 

»Z zgodbo v zgodbi sestavljen roman, ki nam sporoča, da je človeški duh višji od katerekoli fizike in informatike, ki so je sposobni naši možgani. Ta duh presega vso materijo in je še najbližje človekovi podzavesti. In le najbolj čist duh, očiščen maščevanja, sovraštva in strahu lahko doseže tisto, kar mu je dano. Tako kot se moramo poglobiti vase, se moramo poglobiti v knjigo, da dojamemo njeno bistvo.«  

- Maša Kač, dijakinja

 

»Neizmerno sem uživala ob branju zame malce nenavadnega romana. Zgodbi pripravita bralca k razmisleku in primerjavi s hitrim tempom današnjega življenja, ko v medčloveških odnosih vlada egoizem in ko ni več prostora za plemenita čustva. Ne znamo več prisluhniti sami sebi, čuti za sporočila, ki nam jih posreduje Narava, so otopeli.

Roman sporoča naši generaciji, naj vendar ne divja neizbežni katastrofi nasproti, naj se obrne vase in posluša srce, kajti le tako bo lahko mogoče ponovno občutenje prvobitne sreče. Čestitam tudi za izredno lep, živ in bogat jezik!

Knjiga vsekakor kliče po nadaljevanju, izrabite svoj talent, z veseljem bomo prebirali vaše nove stvaritve.«

- Jožica Grebenšek, akademska glasbenica, profesorica klavirja

 

»Bravo, izvirna ideja, originalna interpretacija!«

- Stanko Topolovec, informatik

 

»Človekova domišljija in življenje kot največji dar narave omogočata neskončno možnost spoznavanja in razumevanje sveta naših dimenzij. Kdo smo? Kam gremo? Kaj hočemo? so večna vprašanja človekove BITI. Odgovorov ni ali pa le odgovarjamo na tisto, kar mislimo, da bi morali odgovoriti. Natašin prvenec je eden izmed možnih odgovorov, zato pričakujem čimprejšnji razplet. Odlično, le tako naprej.«

- Marjan Kristanc, zdravnik

 

»Avtorica nas popelje v neizmerljivo globino človekove domišljije, pri čemer nas z mojstrskim sukanjem peresa, s spretnim izražanjem in z bogatim besednim zakladom vedno znova prepriča, kako dragocen in razkošen je slovenski jezik.

- Alenka Burja, ljubiteljica literature

 

»Zgodba v zgodbi. S humorjem in sarkazmom prežeta zgodba, ki ponuja odgovore tudi na vprašanja o bistvu človeka, je nedvomno, kot tudi oris čistilca na Inštitutu, nenavadno privlačna.«

- Mario Bartolac, dijak

 

»Sprva lahkotno branje se je spretno prelevilo v poglobljeno, občuteno, srkajoče, razmišljajoče branje. Globoka sporočila, napisana in brana med vrsticami, so me vsrkavala vse do konca.  Tople lastnosti oseb 'zgodbe v zgodbi', notranja trenja, analiziranja v delovanju pred notranjimi očmi so me popeljala v razmišljanje o sebi…« 

- Nena Končan, podjetnica

 

»Hvala Nataši Vrbančič za prvo slovensko knjigo po dolgem času, ki ne jamra, se ne smili sama sebi, ni brezupno tragična in v kateri avtorica ne zliva po bralcu svojega emocionalnega dreka. Namesto tega nam nudi humor, okus po neskončnosti, okus po sladki krutosti življenja, jasnino in čarobnost. Z eno besedo: namesto vsakdanje travme smo enkrat za spremembo dobili presežek. Kakšno veselje, kakšen oddih. Upam, da se bo Nataša zgledovala po Douglasu Adamsu tudi po tem, da bo njena trilogija imela pet delov!«

- doc. dr. Urban Kordeš

 

»Po prebrani knjigi lahko le ponovim v njej že zapisan stavek: 'Dlje kot je bral, bolj je čutil, da napisano niso zgolj besede, ampak čista melodija, ki jo je poslušal z dušo in srcem'. S to knjigo smo dobili očarljivo mešanico zapletenih medčloveških odnosov, človekovih sanj in  vsakdanje resničnosti. Sporočilo tega besedila je treba  ponovno in ponovno obujati v svojem spominu!«

- Vinka Soljačič, državna uslužbenka

 

»V neskončno zabavno zgodbo o vsem, kar ste vedno hoteli vedeti o delu in razmišljanju znanstvenikov, pa tega niste upali vprašati, se vplete skrivnostna povest iz kraja-časa, ko se ljudje še vedno z golimi rokami spoprijemajo z Naravo. Knjiga me je v svoji znanstveni iskrenosti nasmejala, hkrati pa sem se zamislila ... V vsakem obdobju življenja si zastavljamo cilje. V kolikšni meri so cilji, za katerimi se pehamo ali pa jih rutinirano dosegamo vsak dan, res tako bistveni, ali končno morda spoznamo, da smo žrtvovali preveč? Ali je čas za popravke morda že minil ...?

- dr. Darija Abramič, univ. dipl. fizik

 

»Patriku je uspelo odkriti, da knjige ni možno ustvariti z računalniškim programom, ampak jo moraš napisati sam. Iztisniti jo moraš iz sebe, kot školjka rodi biser. Žal je pri iskanju programa za Generator knjig zamudil oz. zanemaril ljubezen, ki je najpomembnejša v življenju. Ob branju romana sem si še potrdila mnenje, da je zadnji čas, da se ustavimo in se vprašamo, kam vse to vodi.«

- Jožica Gašperin, upokojenka

 

»Knjiga se po svojem žanru in podajanju zgodbe spogleduje z Zvezdnimi dnevniki Ijona Tihega, priljubljenega pokojnega poljskega avtorja Stanislava Lema, ter kasnejšimi zabavnimi deli Douglasa Adamsa.

Jasna zgodba nas povabi v svet glavnega junaka – mladega znanstvenika Patrika, ki nas z ostro izraženim karakterjem zapelje, da mu sledimo skozi zapleten znanstveni poskus, katerega cilj je izum generatorja knjig. Ob nenavadni, mestoma komični, večplastni zgodbi se nam izrisujejo vprašanja o tehnološkem napredku in o univerzalnih moralnih vrednotah, med katerimi je, ob nepričakovanem koncu, najbolj subtilno predstavljena ljubezen.«

- Darja Lunder, učiteljica