|
Mia
si po končanem študiju zaželi samostojnosti in neodvisnosti, zato si najame
garsonjero v bližini Ljubljanskega gradu. Kmalu po vselitvi na vrtu po naključju
najde skrivnostno rdečo knjižico – Dnevnik Izabele L. Dnevnik je poln
osebnih izpovedi, dramatičnih zapletov, erotičnih nihanj in travm iz otroštva,
ki Mio tako močno posrkajo vase, da skoraj povsem pozabi na svoje osebno
življenje. Odloči se, da bo našla skrivnostno žensko, a jo njeno iskanje
pripelje do osuplega odkritja …
Gospodična s trni
je po romanih Poželenje ni ljubezen in O tebi, nama in usodi
tretji roman Sonje Pirman. Avtorica se ukvarja predvsem z ljubezenskimi temami,
s poudarkom na zgodbi in čustvenih zapletih med nasprotnima spoloma.
Odlomek iz romana
»Bila je vlačuga,
veste,« sem jo zaslišala reči.
»Kdo?« sem začudeno
pogledala.
»Izabela,« je kratko
odgovorila in v meni se je prižgala iskrica upanja.
»Se jo spomnite, gospa
Kernik? Veliko bi mi pomenilo, če bi mi lahko kaj povedali o njej.«
»Pri meni je živela le
leto dni, potem pa sem izvedela, da je plačana vlačuga, zato sem jo vrgla iz
stanovanja. Njena reakcija je bila zelo čudna. Stekla je iz hiše, drugega se pa
ne spomnim. Ne vem, zakaj se ne morem spomniti ...«
»Poskušajte se spomniti.
Morda veste, kam je odšla?«
»Bila je lepa
temnolaska. Moški so se ozirali za njo. Ne razumem, zakaj je padla tako nizko.
Vem samo to, da jo je kak mesec po njenem odhodu iskal nek moški. Izgledal je
zaskrbljen. Ne spominjam se ga dobro. Vse, kar vem, je, da je imel na levi roki
poročni prstan in lepe zelene oči. Zdel se mi je zelo velik. To je vse. O njej
ne vem nič drugega. Vedno je bila tiha in vase zaprta, čeprav ji je iz oči
svetila neka iskrica, nagajivost, veselje do življenja. Le zadnji dan odhoda je
bila bleda, obupana in odsotna. Skoraj bi se mi zasmilila.«
|
