|
Pisatelj Primož Capin v svojem drugi romanu, Kako sem skoz padu,
nadaljuje pripoved o Primožu, s katerim smo se spoznali že v njegovem prvem
romanu, Kako sem gor rasu, ko smo ga v njegovem odraščanju spremljali do
trenutka, ko ni opravil sprejemnih izpitov na Filozofski fakulteti. Svoje
šolanje zdaj »nadaljuje« v četrtem letniku Srednje kemijske šole. Njegov (še
vedno) precej diktatorsko naravnani oče mu, po uspešno opravljeni maturi, najde
službo v svojem rodnem mestu, kjer naš prvoosebni junak stakne precej nadležno
pljučno bolezen; zato nekaj nadaljnjih mesecev preživi na Golniku. Z njegovo
izbranko ga nato spremljamo na potovanje v domovino don Kihota in – kot se za
junaka Primoževega kova, ki življenje bolj opazuje, kot pa v njem aktivno
sodeluje, spodobi, ga po vrnitvi v lastno domovino (ravno v času
plebiscita za osamosvojitev Slovenije), ne da bi Primož dobro vedel zakaj, ta
zapusti.
Po
krajšem izletu v deželo tulipanov, očetovemu negodovanju navkljub, odpove
delovno razmerje. Sledi še eno precej neuspešno razmerje z Biggy, izkušnje s
trdimi drogami in Primož znova ostane – sam. Oziroma, kot izvemo iz nadaljnjega
poteka zgodbe, s svojim vedno prisotnim očkom, ki nikoli ne posluša nikogar
razen sebe, njegov zvesti sin pa se ga (kljub občasnim poskusom) še vedno
ne more rešiti.
O
AVTORJU
Kako sem skoz
padu
je avtorjev
drugi roman. Prvi, z naslovom Kako sem gor rasu, je izšel leta
2005 in bil pri bralcih lepo sprejet.
Avtorjevo pisanje je
izrazito vezano na uporabo pogovornega jezika, ki izhaja iz okolja, v katerem
živi njegov glavni junak, torej gorenjskega, vse skupaj pa začini z izrazito
osebnimi pogledi na lastno življenje in izdaje, ki se mu vrstijo takorekoč ena
za drugo, in dogajanja v družbi. Distanco do tematike, ki jo opisuje,
vzpostavlja z ironijo in sarkazmom, nikoli pa ne zaide v pretirano
moraliziranje.
OGLEJTE SI
DEL KNJIGE
|
