|
Krajnčeva pesem je izviren primer zrele svežine, »gladko berljiva« tudi, kadar
je daljša od povprečja, toda svet te pesmi ni nikakršna prijazna starosvetnost
(liki iz popkulture, literature in Biblije so »zombiji«). »Lirski subjekt« se
sicer prvoosebno izpoveduje tudi z elementi razpoznavne vsakdanjosti, vendar v
poanti zmeraj obstane v neznanem, dokončno neobvladljivem, fantastičnem,
poejevsko-kafkovsko grozljivem svetu kakor odtujeni boemski postopač v soseski,
kjer imajo hiše podobo lobanj. Je ta postopač, prišlek po prihodu iz »mučeniškega
azila« odkril zaklad?
-
Ivo Antič, iz spremne besede
Prišla si
in potem je izdihnil februar.
Zima naenkrat
ni bila več domišljava.
Potrkala si
in rekla: vzemi šal,
zdaj je končno čas,
da se spoznava.
Matej Krajnc
začne objavljati že pri sedmih letih v osnovnošolskem glasilu. Pri trinajstih
izda prvo pesniško zbirko, do zdaj jih je izdal že blizu dvajset. Leta 1992 kot
najmlajši ustvarjalec zmaga na republiškem natečaju revije Mentor za najboljšega
mladega pesnika. Kot dijak I. gimnazije Celje osvoji prvo mesto z
raziskovalnim delom Janez Menart in njegov odnos do sočasne poezije. Leta
1994 zmaga na natečaju za literarno delo na temo »aids«, občinsko prvo mesto
osvoji že druga njegova raziskovalna naloga. Leta 2002 postane najmlajši član
Društva slovenskih pisateljev.
|
