|
Kaj o tej knjigi pravijo drugi
Anekdote najbolje izmerijo raven demokracije in stopnjo
mentalnega zdravja nekega naroda.
- Bogo Sajovic, nekdanji novinar Pavlihe
Novakove novinarske anekdote z bolj ali manj humornimi in
iskrivimi poantami asociirajoi tako rekoč celovit veletok slovenskega
povojnega žurnalizma in s tem izzivajo izdelavo leksikona in historiata
slovenskega novinarstva ter njegove prenovljene (teor)etične osnove.
- France Vurnik, nekdanji direktor Radia Slovenija in novinar
Dnevnika
V
času ptičje gripe so "novinarske race" Bogdana Novaka zagotovo najmanj nevarna
in do okolice najbolj prijazna vrsta.
-
Jasmin Petan Malahovsky, nekdanja urednica Antene
Zakaj
je večina novinarjev kronikov? Povprečna življenjska doba novinarjev je 42 let,
kronikov pa kar 55 let! Novinarski poklic je težak. Večkrat si moker zunaj, še
večkrat pa znotraj! Ha, ha, haaa.
-
Žarko Hojnik, novinar Dela
V svojem življenju sem opravljal celo vrsto poklicev.
Najdlje sem bil novinar. Najprej v letih 1972/74 redaktor v centralni redakciji
Dnevnika, potem do 1979 Delov dopisnik iz Sarajeva, 1979 namestnik
glavnega in odgovornega urednika Teleksa, 1980 urednik centralne
redakcije Dela, 1980/83 odgovorni urednik Pavlihe in nato še sedem
let urednik v Pavlihi.
Med opravljanjem novinarskega poklica sem sam doživel
precej zabavnih izkušenj s kolegi ali pa sem jih slišal pripovedovati njihove
izkušnje s starejšimi kolegi. Teh anekdot, ki so krožile v novinarskih vrstah,
smo se vedno radi spominjali. Kadarkoli smo se dobili pri kozarčku, je nastala
še kakšna nova.
Zdelo se mi je škoda, da bi padle v pozabo, zato sem jih
zapisal.
Logično je, da sem zbral anekdote o tistih svojih kolegih,
ki sem jih poznal in z njimi prebil več časa. Vsi so delovali na območju
Ljubljane. Zato manjkajo anekdote o mariborskih novinarjih, a te je že zbrala v
knjigi kolegica Helena Grandovec. Nekaj teh anekdot sem pred leti posodil Slavku
Krušniku, da jih je objavil v drugem delu Smeha stoletij. Zdaj jih
jemljem nazaj.
Nemalo kolegov, o katerih pišem v teh zgodbah, je že pod
rušo, drugi smo na poti tja.
Leonardo da Vinci je nekoč zapisal aforizem:
»Za večino ljudi ne ostane nič drugega kot polna latrina.«
No, za nami je ostala vsaj kakšna anekdota.
-
avtor
VSEBINA
O AVTORJU
Bogdan Novak
se je rodil 4. 4. 1944 kot 4. otrok v družini v Murski Soboti ob 444,4 km dolgi
reki Muri. Bil je knjižničar, novinar Dnevnika, Delov dopisnik iz Sarajeva,
namestnik glavnega in odgovornega urednika Teleksa, urednik centralne redakcije
Dela, odgovorni urednik Pavlihe. S tega položaja ga je leta 1984 Društvo
novinarjev Slovenije nezakonito odstavilo (za kar se mu še danes ni opravičilo)
in potlej je bil urednik v Pavlihi do njegove ukinitve 1991. Prisilno je odšel
med svobodne književnike, izdal 70 knjig za odrasle in mladino in oktobra 2005
končno učakal upokojitev s polno delovno dobo. Med mladino je znan po napetih
povestih. Njegovo serijo Zvesti prijatelji so prenesli tudi na filmsko
platno in TV ekran. Odrasli najbolj posegajo po njegovi sagi 12 knjig z naslovom
Lipa zelenela je.
O KARIKATURISTU
Borut Pečar
je z upodobitvami znanih osebnosti iz kulturnega,
političnega, javnega in športnega življenja ustvaril enega največjih opusov
karikatur na Slovenskem. Svoje karikature je objavljal v večini slovenskih
časopisov. Leta 1970 je pri Mladinski knjigi izšla knjiga portretnih karikatur
Obraz zarisan v čas, leta 1975 izide pri Partizanski knjigi mladinska
povest Čas brez pravljic, po kateri je Viba film posnela celovečerni film
v režiji Boštjana Hladnika. Leta 1985 izide pri Cankarjevi založbi njegova druga
knjiga portretnih karikatur Iz oči v oči, pri založbi Magnolija pa knjiga
političnih karikatur Slovenska pomlad (1991). Za svoje delo je dobil
nagrado Prešernovega sklada in jugoslovansko nagrado PJER za portretno
karikaturo.
|
