|
Ko bi nekdo
predme položil list papirja in mi dejal, naj narišem srce, bi bil rezultat
dvodimenzionalen.
Če bi bila moja naloga sestaviti origami, bi bil rezultat trodimenzionalen. Pred
sabo imam roman Origami tvojega srca. Prebiram ga. Rezultat je
večdimenzionalen. V mislih imam razsežnosti, ki se ne končajo z robom lista. Sem
na intergalaktičnem potovanju. Švigam med razmišljanji, čustvovanji in odnosi
med ljudmi in se bogatejša vračam nazaj Domov – k sebi. /…/
Mar ni naloga človeka upati in … si upati?
Dovolite si
ob spremljanju usod iskalcev sreče zaslišati šuštenje papirja, ki oblikuje tudi
origami vašega srca. Vsi smo učenci. Učenci Ljubezni.
- Nataša
Bukšek, iz spremne besede
O D L O M E K
In vsa ta
jeza, ki se je v njej kopičila pretekle mesece, je skorajda prerasla v
sovraštvo. Nikamor ni mogla. Počutila se je priklenjeno nanj in na njegovo
stanje. Prekleto stanje! Kako sita ga je bila! In vseh zdravnikov tudi, ki niso
ukrenili ničesar, da bi se Lukovo zdravje izboljšalo. Nobena terapija ni imela
učinka. In tudi njeno prigovarjanje, naj vendar počasi shodi, saj bo sicer
popolnoma zaležan, je bilo le bob v steno. A vendar je do njega še vedno gojila
neko čudno obliko ljubezni, ki je moški njenih sanj ni nikdar vračal.
Edino,
kar ji je ostalo, je bila njegova rožnata srajca. Hranila jo je v predalu nočne
omarice in jo vsak večer, preden je zaspala, držala pri srcu in iz nje iztiskala
tisto malo mošusa, ki ga je ostalo od dneva, ko sta se spoznala.
  Matej
Pollick piše pesmi, kratke zgodbe in romane. Teme, ki jih izbira, razkrivajo
marginalne skupine današnje družbe, prepletene v skrivnostni dušni svet.
Origami tvojega srca je po romanih Skesani odmev, V objemu
svobode, Renesančni človek in Tempelj njegov peti roman.
Nekatere
druge knjige istega avtorja:
Renesančni človek,
Tempelj:
|
