|
Vsebina
Roman Poželenje ni ljubezen
je zgodba o Sandri, ki se zaljubi v postavnega rokometaša Robija. Odločena je,
da se mu bo približala in ga spoznala. Vanjo pa je zagledan sodelavec Miha …
Tako dospemo do ljubezenskega trikotnika, ki nam razkriva marsikaj o človeških
odnosih, Sandro pripelje do življenskih spoznanj, bralca pa do napetega
zaključka zgodbe ...
Roman se začne na Sandrin 60.
rojstni dan. Zvečer, ko leže k počitku in ji na dan privrejo spomini na mladost
in tisti čas njenega življenja, ko je spoznavala, kaj ljubezen sploh je.
Iz spremne besede
(Iztok Vrhovec)
Sandra, prikupno in v ljubezni dokaj neizkušeno dekle, se zagleda v mladega,
postavnega športnika, ki jo popolnoma obsede; ne mine dan, ko ne bi bil glavni
kreator njenih misli, redka je noč, ko se koprena njenih sanj ne stke okoli
njegove podobe. Ljubim, ga, ljubim ga! … Moj bo! … Moram ga imeti! …
postanejo »slogani« njenega življenja, ki ženejo tako njo kot njene
prijateljice, ki ji zvesto priskočijo na pomoč pri uresničevanju njenega pohoda
na Olimp strasti. Po skrbno pripravljeni »akciji«, ko se končno seznani s svojim
princem na belem konju, se vanj le še bolj delirično zaljubi.
Po vrsti peripetij, ko se že zdi, da njena največja želja, vsem njenim gorečim
poizkusom navkljub, le ne bo uslišana, saj ima Robi dekle, s katero se ne
namerava raziti, pa se nekega dne vendarle znajdeta v idilični gozdni hišici.
Sama. A romantični večer, ko naj bi se uresničile njene najgloblje sanje in
hotenja, vendarle ne mine tako, kot si je predstavljala … Sandra začne dvomiti:
je res on pravi? ... Ga res ljubim? ... Kaj sploh je ljubezen?
Avtorica nam v nadaljevanju postreže s podrobnim opisom kalvarije, ki doleti
mlado dekle, ki se reševanja svojega problema loti z najglobljo mišljenjsko
zavzetostjo in čustveno vnemo. Sandra zapada v najrazličnejše depresije in
turobna razpoloženja, že naslednji hip pa je skoraj histerično navdušena nad
kakršnokoli odrešilno mislijo, v kateri razbere vsaj kanček upanja za svojo
odrešitev. Na poteh iskanja svojega »svetega grala« spozna modro Amalijo, katere
napotke sprva ne razume najbolje, se mimogrede zaplete še s kakim moškim, ko
spozna istospolno usmerjeno Katjo, za trenutek celo razmišlja o tem, da bi
prestopila na »drugo stran«, potem pa se, po tem izčrpajočem »raziskovanju«
pekla, le uspe povzpeti na ozko stezico pomirljivega spoznanja, ki bo začrtalo
in osrečilo njeno nadaljnje življenje: kljub siloviti moči, ki jo premore vsaka
strastna zagledanost, telesna poželjivost, čustvena vznesenost – goreče
projiciranje idej in želj na venomer zlakotnjeno stvaritev »osebnega tramvaja
poželenja«, v tem hlastajočem pogoltnežu ni prav veliko prostora za tisto, kar
nam avtorica romana umetelno ponudi kot odgovor na iskanje svoje glavne
junakinje – iskrena ljubezen med dvema bitjema se lahko razvije šele potem, ko
duša do dovoljšnje mere spozna kratkotrajno, a zato nič manj nepomembno in
usodno »meseno odejo« svojega partnerja. Moto odraščajoče Sandre – ljubim te,
ker te potrebujem – se tako »spontano« razvije v pomirjujočo in očiščujočo
frommovsko zrelost: potrebujem te, ker te ljubim.
Odlomek iz romana
Odprla
je telefonski imenik in poiskala njegovo številko. Roke so se ji od
vznemirjenosti tresle in znojile, a se je le opogumila in dvignila slušalko.
Nekajkrat je pozvonilo v prazno, potem se je z druge strani zaslišal starejši
ženski glas:
»Prosim.«
»Dobro jutro. Bi lahko, prosim, govorila z Robijem?«
»Mateja, si ti?«
Mateja?!
Sandro je oblil hladen pot.
»Kdo?« je zbegano zajecljala.
Starejša ženska je za hip pomolčala, potem je malce nejevoljeno vprašala:
»S kom pa sploh govorim?«
Sandra je namesto odgovora le poklapano odložila slušalko in se zastrmela
predse.
Tako torej! Ti je zdaj jasno, zakaj …
OGLEJTE SI KNJIGO

|