Rihard je že dvajset let policist. Nič mu ne gre od rok, kot si želi. Zdaj pa je končno naletel na primer, s katerim se bo proslavil – tako si vsaj misli on. A usoda ima v rokah prenekatero presenečenje, ki bo njegovo življenje več kot le preobrnilo na glavo.

O D L O M E K

 

Zazvonil je telefon. Rihardov.

»Da?« je zbito zamrmral Rihard. Potem pa se mu je hrbet v trenutku zravnal. Nagnil se je nad mizo in se nasršil kot jastreb, ki je ugledal zajca in se pripravlja na napad.

»Greva!« je ukazal Finguštu, ko je odložil telefon.

Nekaj se je zgodilo! Nekaj pomembnega, je vedel Fingušt.

»No, kaj je?« je vprašala Sanja.

»Takoj morava oditi. Se vrneva,« je bil kratek Rihard in oddrvel po stopnicah navzdol. Fingušt mu je kot zvest pes sledil tesno za petami.

»Nikogar ne kličita, ničesar ne ukrepajta na svojo roko! Zgodilo se je nekaj, kar zahteva najino takojšnjo pozornost. Kamer se ne dotikajta, dokler se ne vrneva! Razumela?« je zabrlizgal, ko sta prispela do vrat. In sta odbrzela, ne da bi čakala na morebitni odgovor.

Rihard je vozil kot obseden; vključil je sireno, jo v središču mesta izključil, preostanek poti do neke ozke uličice pa je prevozil skoraj po dveh kolesih. Fingušt se je komaj zadrževal, da ni bruhal.

»Tukaj počakaj!« se je zadrl, ko je zavrl, in skočil iz avta.

 

Iztok Vrhovec od leta 1995 objavlja prozo in poezijo v slovenskih literarnih revijah, v zadnjih letih tudi v tujih. Do zdaj je objavil več kot 130 literarnih prispevkov. Je avtor uspešnic Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi, Tajno društvo Č. A. S. T., Svitove neverjetne počitnice in drugih. Njegove kratke zgodbe so bile prvič predvajane na radiu leta 1996, mnogim od njih lahko prisluhnete tudi v zvočnih izdajah. Prelita kri je njegova dvajseta knjiga.