|
Gre za
nedvomno markanten, izpovedno izviren in avtentičen ter izrazno do srhljive
grotesknosti vznemirljiv, prediren, grob in temperamentno dinamičen, skoraj
»vratolomen« (gl. pesem Vratolom) korak v slovensko poezijo. (Vrhovec je
sicer tudi zanimiv pisec krajše proze, prav tako se je poskusil v dramatiki.)
Omeniti še velja, da zbirka slovenski pesniški jezik bogati s celo vrsto novih,
manj znanih ali narečnih besed, razloženih v dodanem slovarčku. Poleg teh čisto
literarnih vidikov je zbirka tudi v širšem sporočilno-izkustvenem smislu zrelo
pričevanje o posameznikovi dramatični »odisejadi« od iluzij otroštva skozi
prevare in samoprevare do take ali drugačne socializacije (umestitve v svetu in
družbi), se pravi, da gre za poetično funkcionalno »zgodbo« ali zgodovino
sebeiščoče psihološko-sociološke izgradnje ustvarjalčeve osebne identitete.
- Ivo Antič, iz Spremne besede
Pesniška zbirka Iztoka Vrhovca je
razdeljena na devet krajših ciklov, v katerih pesnik oblikuje zelo natančno,
kritično, tenkočutno in, ne nazadnje, tudi zelo polemično pesemsko občutje. To
občutje sega vse od erotičnih tem, pa preko tistih, ki z ironično distanco
spremljajo dogajanje v širšem, socialnem svetu, v svetu naše vsakdanje
realnosti, do spominsko poglobljenih zapisov, refleksij in celo sentenčno
oblikovanih pesmi.
Poezija, zbrana v Prevarah, se ne
ustavlja, tako kot to počnejo mnogi »postmoderni« pesniki, pri sami obliki, pri
možnostih, ki jih ponuja besedni material, ko je uporabljen za določen pesniški
predmet, situacijo, dogodek, ampak sega globlje, skozi povrhnjico, skozi
zgornjo, vidno plast v globino, kjer koreninijo stari in izgubljeni ali
pozabljeni pomeni besed (ni slučaj, da pesnik rad uporablja arhaizme, lokalizme
ali celo neologizme, da tako aktivno soustvarja podobo svojega pesniškega jezika
in njegovega učinkovanja). V globini, do katere se prebija, marsikatera pesem in
cikel govori o mukah in naporih, ki so potrebni za ta preboj (posebej je to
vidno v prvem, tretjem, šestem, osmem in devetem ciklu) se pesniku odpirajo
povsem novi pogledi in nova spoznanja o človekovem razmerju do predmetnega
sveta, do lastnih spominov in še do marsičesa. To je sklenjena, suverena
poezija, polna refleksivnih domislic in opazk, s poantami, ki bralca nemalokrat
presenetijo, postavijo v položaj, ko se mora odločiti za ali proti, velikokrat
pa mu ponuja tudi čisti estetski užitek v zvenenju posameznih besed in besednih
zvez.
Prevare so zbirka, ki jo je mogoče
prebrati kot eno samo, celovito sporočilo ali pa kot niz replik, ki rastejo
druga iz druge in dopolnjujejo svojo izhodiščno spoznanje o nujnosti iskanja
izhoda iz zagatne situacije, v kateri živi moderni (evropski) človek.
- dr. Denis Poniž
Iztok Vrhovec od leta 1995 objavlja prozo in poezijo v
slovenskih literarnih revijah, v zadnjih letih tudi v tujih. Izdal je več knjig
za mladino in odrasle, je član uredniškega odbora Revije SRP in glavni urednik
založbe VED. V letu 2006 je pri bralcih in strokovni javnosti naletela na
izjemen odziv knjiga Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi, po
kateri je avtor napisal tudi dramsko igro, ki je bila doslej prikazana v vseh
večjih slovenskih gledališčih, premierno v SNG Maribor. Njegove kratke zgodbe so
bile prvič predvajane na radiu leta 1996, lahko jim prisluhnete tudi v zvočni
izdaji (interpretirata Gojmir Lešnjak – Gojc /Pust, Modokracija,
Pustolovščine volka Korenjaka/ in Polde Bibič /Slovo/),
nekatere pesmi iz pričujoče pesniške zbirke so doživele radijsko premiero na
Radiu Slovenija v
Literarnem nokturnu.
OGLEJTE SI DEL KNJIGE
|
