Skodic

»Zgodba o veselju do življenja, prepojena tako s solzami smeha, kot tudi žalosti. Zgodba o posameznem človeku in tista o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan. Solze se posušijo, lepi spomini ostanejo ...«

»Podvigi v gorah so velikokrat kot enajsta šola pod mostom – s pošteno šolnino, zato sem bil navdušen nad dogodivščinami Pinga in njegove druščine, ki sem jih snedel kot najbolj pregrešno čokolado – po delčkih in z užitkom …«

»Naše 'odraščanje', prestavljeno v današnji čas. Upam, da se današnjim generacijam še dogaja kaj tako odštekanega ...«

»Všečno branje brez dolgovezenja in nepotrebnih 'znanstvenih študij', ki bralca zamorijo. Upam, da bomo dočakali še kakšno nadaljevanje …«

»Roman je lepo berljiv, poln preobratov in kot nalašč za branje v deževnih dneh, ko so vrhovi gora zaviti v oblake.«

»Če ob tekstu romana potegnem vzporednico z vodniško turo, lahko rečem, da je pred vami prijeten tempo branja, ki bo trajal do konca. Vmes ne bo manjkalo niti napetih situacij, še manj pa komičnih detajlov, ki vzdušje popestrijo. Na koncu boste zadovoljni in željni novih podobnih izzivov.«

»Avtor romana je zelo dober poznavalec slovenskih in tujih gora in ob opisovanju njegovih dogodivščin se bralcu ustvari tako živa slika, da si z lahkoto predstavlja, kako z njim premaguje neko goro.«

»Zanimiva in nekoliko provokativna zgodba, ki bralca pritegne predvsem zaradi opisa življenja mladih v današnjem času. Avtor spretno povezuje tragične dogodke Tomaža Humarja v steni Nanga Parbata pred dobrim letom ter življenje in zgodbe glavnega junaka v sedanjosti in preteklosti, včasih tudi v predpreteklosti. Vse to 'začini' z doživetji in lepotami naših gora. Ne nazadnje tudi z iskanjem boljšega v življenju in predvsem – s srečo.«

»Vse, kar se dogaja v dolini, se dogaja tudi v gorah. In nasprotno. Gore so lahko način življenja, ki se tam nekje na skupnem ležišču lahko celo začne. In so tisti piš, ki ločuje seme od plevela. Roman je vsakdanjik žlahtnih tegob, iskrivosti in humorja, brez katerih bi bil tudi planinski čaj le topla brozga.«

»Slikovit, sočen in duhovit devetdnevni prerez slovenske hribovske scene. V romanu se kažejo temeljne prvine obstoja narave – nepredvidljivost, različnost in spremenljivost in spoštovanje le‑teh. Kajti življenjska pot je razgibana, polna vzponov in sestopov, prečnic in ovinkov, kjer spoznaš prijatelje, pisane z veliko začetnico.«

»V romanu je čutiti prepletanje življenjskih zgodb in nekaterih neuresničenih želja. Čutiti je avtorjev nazor in pogled na življenje, ki gre svojo pot, ne oziraje se na romantike in nostalgike, med katere on zagotovo sodi. Kljub temu, da roman tematsko sodi med gorniško leposlovje, pa je v njem tudi nekaj praktičnih napotkov, kako se (ne)sme podajati v gore ...«

»Roman je kar dobro pomaknil meje našega 'tradicionalnega planinskega okolja' – tako vsebinsko kot jezikovno. Včasih nisem mogel verjeti ušesom, sedaj pa ne listom papirja. A kolikor poznam avtorja, se zna to še stopnjevati.«

»Zanimiva in dobro berljiva knjiga ... Škoda le, da ne traja devet tednov, ker bi človek takšne zgodbe še kar bral.«

Devet dni v avgustu je roman, ki se, kot namiguje že naslov, odvija v devetih dneh tega poletnega meseca, tistega leta, ko se je vse sukalo okrog Humarjevega vzpona na pakistanski Nanga Parbat. Medijske novičke, ki jih glavni junak Dušan spremlja, so nekakšen uvod v vsak dan in predstavljajo eno zgodbo, ki pa ni najpomembnejša. Prava zgodba sledi medijskim insertom in bralca nenehno preseneča. Pripovedovalec vsake toliko z mojstrsko retrospekcijo osvetli dogodke iz preteklosti, prek katerih se da spoznati njegovo zgodbo in delčke zgodb nekaterih njegovih bližnjih ljudi. Vsi ti različni »odlomki« se odlično spajajo v enega tistih romanov, ki jih resnično ne moreš nehati brati, dokler ne obrneš zadnje strani.

Osrednja tema, ljubezen do pohodništva in gora, sta z izjemno umetelnostjo prepleteni s skoraj neizbežno obsedenostjo z vremenom, ki nujno sodi zraven. Neverjetno tekoča in domišljena pripoved je ena glavnih odlik tega romana, temu pa je treba dodati še perfekten humor, odličen jezik in hudomušno navdušenost nad življenjem.

Roman je resnično vreden bralca in ga kljub navidezni lahkotnosti niti slučajno ne pusti praznega. Ravno nasprotno, branje med vrsticami se obrestuje z dobro mero neprisiljenega nauka. Sijajni opisi gorske narave in planinskih postojank pa tudi človeku, ki nikoli ni hodil tam okoli, slikovito pričara ta svet in ga morda premakne tudi tako, da si ga zaželi še sam videti od blizu.

Dušan Škodič je že od otroštva s starši zahajal v gore. Po srednji šoli je opravil vodniški tečaj, pozneje pa postal inštruktor planinske vzgoje in nekaj let preživel tudi med alpinisti. Pisati je začel, ko se je lepega dne spomnil, da je preteklo že deset let, odkar je na srednješolski maturi napisal najboljši esej. Na hitro je spisal prispevek in ga poslal reviji Planinski vestnik, kjer so ga objavili. Po nekaj letih pisanja potopisov, zabavnih zgodb in humoresk, ko so izdelki že zdavnaj presegli dolžinske omejitve revije, pa tudi zaradi vzpodbud urednikov, se je odločil, da napiše roman …

NAROČILO KNJIGE

na e-pošto: VED@svarun.org

Maloprodajna cena: 9,99 €