V kriminalističnem uradu odkrijejo zakopane človeške kosti. Še isti dan prejmejo elektronsko pošto neznanca, ki jim grozi, da »bo tekla kri«, po Sloveniji se začnejo vrstiti množične demonstracije, kriminalistični urad pretrese močna eksplozija …

Kriminalista Mica in Franček se lotita dela …

 

 

ODLOMEK

Strmela sem v papir, nisem vedela, kaj naj si mislim. Bil je kot velik plakat ali kot opozorilo, da smo pozabili sami nase. Čemu naj bi služil, si ta hip nisem znala predstavljati.

»Ah,« je zavzdihnil Franček, »kako lepo, kako enostavno, kako nepotrebno. Spet je na delu kak romantik, ki ne zna ločiti preteklosti od sedanjosti. Ogledal si bom nekaj krajev, si zapisal nekaj mnenj, potem pa …« je bil zadovoljen sam s sabo.

Pozvonil je telefon in Frančkova usta so se razlezla v prijazen smehljaj, njegov glas je dobil barvo žameta in kar vedela sem, da je ne drugi strani Cita.

»Seveda, draga, pridem. Že grem!« je mlasknil z ustnicami in me brez pozdrava zapustil.

»Hormoni,« sem si rekla, »zapletena igra hormonov.«