|
Jernej
se na novo zaposli v eni najelitnejših institucij v Ljubljani – Templju. Čeprav
je prepričan, da je dobil sanjsko službo, se kmalu izkaže, da je resničnost
povsem drugačna. Mu bo uspelo premagati okolje, polnih intrig, spletk, podtikanj
in okostenelih odnosov?
O D L O M E K
Pri kosilu mi je delala
družbo Petra, ki je iz dneva v dan nosila globlji dekolte. Pravzaprav sem vedno
znova opažal, da ne mara nositi modrčka in sem jo po tem tudi vprašal.
»Zanimivo vprašanje,« je
rekla, potem ko se je tako glasno zarežala, da so vsi kravatarji obrnili svoje
pametne buče k najini mizi.
»Moški ne veste, kaj vam
je vse prihranjenega. Mene modrc tako utesnjuje, da včasih niti dihati ne morem.
Odločila sem se, da bom raje brez, pa naj rečejo, kar hočejo. To ima tudi
postranske učinke. Zadnjič sem na sestanku z Bucijem tako blestela, ne da bi
sploh odprla usta. Tipi so se slinili po meni in ugotovila sem, da je
inteligenčni kvocient v še tako eminentni instituciji povsem postranskega
pomena. Brez modrca bom še daleč prišla,« je rekla.
Matej Pollick piše pesmi, kratke zgodbe in romane. Teme, ki jih izbira,
razkrivajo marginalne skupine današnje družbe, prepletene v skrivnostni dušni
svet. Tempelj je po romanih Skesani odmev, V objemu svobode
in Renesančni človek njegov četrti roman.
|
